Intervju z Vladom Golemićem

Iz Šampiona vse do Serie A.

V seriji »Enkrat Šampion, vedno Šampion« tokrat gostimo Vladimirja Golemića, nogometaša, rojenega v Kruševcu v Srbiji, ki je prve nogometne korake v tujini naredil prav v NK Šampionu. Iz Celja ga je pot vodila v Nemčijo, Srbijo, Švico, Grčijo in Italijo, na svoji poti pa je oblekel drese številnih klubov, med drugim Lugana, Crotoneja, Vicenze in Salernitane.

S Crotonejem je zaigral tudi v eni najmočnejših nogometnih lig na svetu, italijanski Serie A, pri Vicenzi in Salernitani pa je nosil tudi kapetanski trak. Na svoji poti je doživel velike uspehe, težke preizkušnje in trenutke, ki so ga oblikovali tako kot nogometaša kot človeka.

V pogovoru se je z nami vrnil k svojim začetkom v NK Šampionu, spregovoril o življenju profesionalnega nogometaša ter delil svoje izkušnje in nasvete z mladimi igralci, ki danes sanjajo o podobni poti.

1. Vlado, hvala, da si si vzel čas za ta intervju! Ko danes pogledaš nazaj, kaj ti najprej pade na pamet ob spominu na obdobje pri NK Šampionu?

Najprej pomislim na družbo in na to, kako lepo so me fantje sprejeli. V spominu mi je ostalo tudi, kako je bil klub takrat organiziran. Vsi starši so sodelovali in vsak je prispeval po svojih močeh, zato smo bili kot ena velika družina.

Spomnim se tudi kakovostnega dela in strasti do nogometa, ki jo je imel Jani (Žilnik) in smo jo čutili tudi vsi ostali. Na to obdobje imam res čudovite spomine.

2. Kaj ti je NK Šampion dal poleg nogometnega znanja?

Predvsem sem se moral precej zgodaj osamosvojiti in odrasti. Čeprav sem imel vso pomoč, ki sem jo potreboval, sem moral znati poskrbeti tudi sam zase. Mislim, da mi je zrelost, ki sem jo pridobil že tako mlad, pozneje v življenju zelo pomagala.

Šampion mi je dal prijateljstva, občutek pripadnosti in lepo življenjsko obdobje v novi državi. Imel sem priložnost spoznati drugo kulturo, način razmišljanja ljudi in pogledati na življenje z drugačne perspektive.

3. Iz Šampiona te je nogometna pot vodila skozi več držav in lig, vse do italijanske Serie A. Si si kot mlad igralec predstavljal, da te lahko nogomet pripelje tako daleč?

Iskreno, nikoli si nisem predstavljal, da bom prišel tako daleč. Moje sanje so bile igrati za Crveno zvezdo. Pozneje sem bil s klubom tudi v pogovorih, vendar sem se na koncu odločil za drugačno pot. Nekaj obžalovanja zaradi tega ostaja še danes.

Serie A sem največ spremljal po televiziji, želel pa sem si igrati v Bundesligi. Na koncu me je nogomet odpeljal v drugo smer, a se ne pritožujem. Italija je čudovita država in ljudje tam res živijo za nogomet.

4. Kateri trenutek v svoji dosedanji karieri bi izpostavil kot največji uspeh in katerega kot najtežjo preizkušnjo?

Kot največji uspeh bi izpostavil igranje v Serie A, med najboljšimi ekipami v Italiji. Pomeriti se z nekaterimi največjimi klubi na svetu, kot so Inter, Milan, Juventus in Roma, ter igrati proti vrhunskim nogometašem je čudovita izkušnja in veliko zadoščenje za vsakega igralca.

Najtežja preizkušnja pa je bilo obdobje v Vicenzi, ko sem zaradi težav s srcem dobil prepoved igranja. Takrat so mi povedali, da nogometa ne bom mogel nikoli več igrati, čeprav se je pozneje izkazalo, da ni povsem tako. To je bil zame zelo hud čustveni in psihični udarec, še posebej zato, ker je bilo do tistega trenutka vse tako lepo. Navijači so me imeli radi, bil sem kapetan ekipe in tik pred podpisom nove pogodbe, potem pa se je vse tako obrnilo.

5. Igral si za številne klube in spoznal različne nogometne kulture. Kje si se kot nogometaš in kot človek največ naučil?

Zagotovo v Italiji. Način, kako tam gledajo na nogomet in živijo zanj, je nekaj posebnega. Tam sem najbolj napredoval na telesnem in tehničnem področju ter taktično dozorel.

Vendar mi je vsaka država nekaj dala in pustila svoj pečat. Vse te izkušnje so me oblikovale v nogometaša in človeka, kakršen sem danes. Pri tem mislim tako na lepe kot na težke trenutke, saj se lahko iz obojih nekaj naučiš in to odneseš s seboj.

6. Kapetanski trak si nosil pri Vicenzi in Salernitani. Kaj zate pomeni biti pravi vodja ekipe in kakšno odgovornost prinaša ta vloga?

Prvič sem bil kapetan prav pri Šampionu, ko smo šli na turnir v Nemčijo in osvojili prvo mesto. To je bila čudovita izkušnja in takrat sem bil res srečen. Še danes doma hranim pokal s tistega turnirja. Pozneje sem kapetanski trak nosil tudi pri Crotoneju, Vicenzi in Salernitani.

Mislim, da ljudje v meni prepoznajo vodstvene lastnosti ter da si s svojim odnosom, značajem in načinom igre pridobim spoštovanje soigralcev, nasprotnikov in okolja, v katerem igram. Biti kapetan pomeni veliko odgovornost, saj moraš v najpomembnejših in najtežjih trenutkih povleči ekipo naprej ter biti vedno zgled. Vsi gledajo, kako se boš odzval, zato se včasih zdi, da si ne smeš privoščiti napake. (smeh)

To zna biti naporno, ampak ko imaš željo, strast in voljo ter počneš tisto, kar imaš rad, je vse lažje.

7. Kaj po tvojem mnenju loči dobre igralce od tistih, ki jim uspe priti na najvišjo raven?

Razliko naredijo majhne podrobnosti. Če želiš priti na najvišjo raven in tam tudi ostati, moraš biti celovit igralec, tako tehnično in taktično kot telesno, predvsem pa psihično. V ključnih trenutkih moraš znati sprejeti najboljše odločitve. Morda se sliši preprosto, vendar še zdaleč ni.

Nekaterim je to bolj prirojeno, drugi se tega naučijo skozi izkušnje, zagotovo pa te lahko disciplina, vera vase in vztrajnost pripeljejo zelo daleč. Če bi moral izpostaviti eno samo stvar, ki naredi največjo razliko, bi rekel, da je to mentaliteta.

8. Veliko mladih igralcev NK Šampion sanja o profesionalni karieri in igranju v tujini. Kaj bi jim svetoval že danes in česa na svoji poti nikoli ne smejo pozabiti?

Pomembno je, da vedo, kdo so, in da razvijajo svoj značaj, saj jih bo ta spremljal vse življenje. Bolj kot to, ali drugi verjamejo, da jim bo uspelo, je pomembno, da sami verjamejo vase in v svoje sposobnosti.

Ob tem morajo ostati realni, biti disciplinirani, delavni in vztrajni ter se nenehno učiti in izpopolnjevati. Naj se učijo od boljših od sebe, znajo sprejeti nasvet ali kritiko in pustijo ego ob strani. Naj poslušajo trenerje, ostanejo zvesti sebi in si postavijo najvišje cilje.

Obstaja rek: »Pazi, kaj si misliš, saj se ti lahko uresniči.« Navsezadnje si ti tisti, ki ves čas posluša svoje misli, zato je tako pomembno, kako razmišljaš o sebi. Vera vase je najpomembnejša.

9. Če bi lahko danes nekaj povedal mlademu Vladu, ki je še igral za NK Šampion, kaj bi mu rekel?

Verjemi, verjemi, verjemi vase in bodi vztrajen. Vsaka ovira, ki jo premagaš, ti bo dala nekaj, kar ti bo pozneje v življenju prišlo prav. Delaj, treniraj in se uči, saj se ti bo ves vloženi trud obrestoval. Ni pomembno, ali drugi verjamejo vate. Ne čakaj, da ti bo kdo pomagal, ampak vzemi stvari v svoje roke.

10. V enem izmed svojih zapisov na Instagramu si napisal, da se nekaterih poti ne meri z zmagami in porazi, ampak s čustvi, ki jih pustijo v nas. Katera nogometna pot je v tebi pustila največji pečat?

Veliko je trenutkov, ki bi jih lahko opisal. Pri Vicenzi smo na primer nanizali 24 tekem brez poraza, kar je bil najdaljši tak niz v zgodovini kluba. To je bil izjemen uspeh, a če me vprašate, ali se bolj spominjam tega dosežka ali trenutka, ko je ves stadion vzklikal moje ime, je odgovor jasen.

Ko je ves stadion vstal in začel peti »Golemić«, sem doživel nekaj, ob čemer se še danes naježim, kadar pogledam posnetek ali samo pomislim na tisti trenutek. Posnetek imam tudi na svojem Instagram profilu. Tega občutka ne moreš izmeriti z zmagami ali denarjem. Preprosto nima cene.

11. Ko pogledaš deset let v prihodnost, kje vidiš Vlada Golemića? Bo nogomet še vedno del tvojega življenja, morda v kakšni drugi vlogi?

Še vedno imam veliko željo po igranju in podobno kot Nole (Đoković) bom vztrajal, dokler bom čutil to strast in verjel, da lahko na igrišču še vedno pokažem dovolj dobre predstave. Kam me bo pot vodila po koncu igralske kariere, pa bomo še videli.

Šampionovih 5

Najlepši stadion, na katerem si igral ali si na njem spremljal tekmo?
San Siro.

Nogometaš ali nogometašica, ki te najbolj navdihuje?
Ronaldo.

Najljubši nogometni klub?
Vicenza.

Ali pred tekmo poslušaš glasbo? Če ja, katera pesem je trenutno na tvoji playlisti pred tekmo?
Pred tekmo ne poslušam glasbe.

Messi ali Ronaldo?
Oba sta vsak na svoj način največja vseh časov. 🐐

OBVESTILO ZA MEDIJE

Intervju je avtorska vsebina in last NK Šampion. Povzemanje, kopiranje, reproduciranje ali druga uporaba vsebine intervjuja v drugih medijih ni dovoljena.